VSE O BARVAH, 

BELA barva

V zahodnih kulturah so v belo oblečene neveste (izhaja iz Grčije, kjer je bilo svetišče, posvečeno boginji Ateni, zgrajeno iz belega marmorja in je zato bela barva, barva devištva), na Kitajskem, v Indiji in v Koreji je bela barva barva žalovanja in smrti (simbol neskončnosti).

V zahodnem svetu je bila bela do 16. stoletja žalna barva,.

V katoliški cerkvi je bela barva luči ob Gospodovih in Marijinih praznikih, v evangeličanski cerkvi pri vseh Kristusovih praznikih.

Bela ima ime po pšenici (v angl. white pomeni belo, wheat pa pšenica, v švedščini vit in vete. V drugih jezikih se bela povezuje z leskom luči. V italijanščini bianco, v francoščini blanc, v grščini leukos,...).

Bele živali obravnavamo kot bitja blizu Bogu: Sveti duh se je prikazal kot bela golobica, Kristus je belo jagnje, Zevs se je Evropi pokazal kot bel bik, bele krave v Indiji so utelešenje luči, čaplja in ibis sta na Kitajskem sveta ptiča nesmrtnosti).

 

​
RUMENA barva

Rumena v Italiji pomeni poletje, v Ukrajini dobrohotnost, v Nemčiji zavist.

V Mehiki, Egiptu in Etiopiji je barva žalovanja.

V Južni Afriki pomeni zdravje, na Japonskem pogum.
​
​
ORANŽNA barva

Na Irskem predstavlja protestantizem.

Uradni dostojanstveniki na Kitajskem nosijo oranžno.

Na Nizozemskem je barva svobode.

Dalai Lama in ostali razsvetljeni budisti so oblečeni v oranžno (oranžna pomeni ponižnost).

Na Japonskem in Kitajskem velja za barvo ljubezni in sreče.

Pri nekaterih upodobitvah raja je namesto jabolka na drevesu spoznanja narisana pomaranča.

​
RDEČA barva

Na Japonskem je rdeča barva žensk.

Na Kitajskem je barva sreče (pregnala je zlobne sile in duhove) in bogastva.

Nevesto nesejo v rdeči poročni obleki in na rdeči nosilnici na kraj poročnega slavja. Ko se jima rodi otrok, jima prinesejo rdeča jajca za srečo in blagor. 

V Koreji z rdečo barvo napišejo ime umrlega.

V katoliški cerkvi simbolizira kri in ogenj (Binkošti, Kristusovo trpljenje, praznike mučenikov), v evangeličanski cerkvi pa simbolizira apostolske in mučeniške praznike.

V Oceaniji in v določenih predelih Centralne Afrike je rdeča barva življenja (bolnike namažejo z rdečim okrom, da spodbudijo življensko silo).

Pri Aboriginih v Avstraliji je barva zemlje, pri Maorih na Novi Zelandiji pa barva za plemstvo in božanskost.

Nošenje rdečih trakov ali rut je pri nekaterih ljudstvih spadalo k poročnim običajem. Že v rimskih časih so neveste zavili v živo rdeče kose blaga (albanske, grške in armenske neveste še danes nosijo rdeč poročni pajčolan).

V starem Egiptu je bila rdeča dragocena barva, s katero so se krasile hčerke faraonov (ličenje ličnic, ustnic, nohtov).

Prvega človeka, Adama je Bog ustvaril iz rdeče zemlje (v hebrejšini pomeni rdeč oz. živ).

Rdeča je barva staroegipčanskega boga Reja, pri Rimljanih pa boga vojne Marsa.​
​V Južni Afriki in Slonokoščeni obali je barva žalovanja.​
​
​
VIJOLIČNA barva

Vijolična barva je zelo priljubljena pri ljudeh, ki niso pod vplivom kulturne civilizacije. Pri civiliziranih in zapletenih kulturah ni priljubljena.

Pri budistih so poleg rumenih  in oranžnih priljubljena tudi vijolična oblačila.

Vijolična barva je barva hinduizma in feminizma (simbolizira pravico žensk do moči in enakopravnost z moškimi).

Vijolična simbolizira škofov položaj.

Je barva pokore in posta pred Veliko nočjo in božičem.

Vijolična povezuje telesni svet (rdeča) z duhovnim svetom neba (modra), v čarobni svet skrivnosti (vijolična), kjer veljajo popolnoma druga pravila.

V vijolično so se oblačili kralji, vladaarji in duhovniki. To drago barvilo so si lahko pivoščili le najpremožnejši, zato so jo vedno povezovali s plemstvom in duhovno oblastjo.

Pogosto so dojenčke zavili v blago vijolične barve, saj naj bi mu to prineslo blaginjo in uspeh.

V Braziliji je barva žalovanja.
​
​
MODRA barva

V Indiji so božanstva prikazana z modro glavo ali modro barvo kože (npr. slon naslikan v modri barvi stoji kot znak najvišje poduhovljenosti in božjega razsvetljenja).

V orientalskih deželah so vrata in okna pobarvana z modro, da privabijo dobre duhove in bogove. Iz tam tudi izvira običaj, da se dojenčke povija v modre krpe blaga. Ta tradicija se je v patriarhatu razširila le na fantke, ker so punčke tam manj vredne.

Devico Marijo krasi kraljevsko modro ogrinjalo in s tem uteleša umirjenost, zvestobo, tradicijo.
​V starem Egiptu je bila temnom modra barva vode in s tem življenja. Egipčani so nosili moder nakit, ker naj bi imela modra zdravilno moč.

Na Kitajskem modra simbolizira nesmrtnost in nebesne sile.

V Iranu simbolizira nesmrtnost in duhovnost, v Izraelu svetost, v Južni Afriki srečo.

Modro so v rimski mitologiji povezovali z Jupitrom in Merkurjem.

V stari zavezi je Bog oče ponazorjen s temno modro barvo.

V islamu z modro in turkizno krasijo mošeje, saj sta obe barvi vere in skupnosti.

Modra je najvarnejša in najbolj pozitivna barva, simbolizira zaupanje, tako da jo uporablja veliko bank.
​

ZELENA barva

Na Irskem predstavlja katolicizem.

Zelena je simbol upanja in preživetja.

V evropski in kitajski tradiciji je zelena povezana s pomladjo in z novo rastjo.

Pri starih Rimljanih je to barva Venere, boginje ljubezni.

V islamu je zelena sveta barva, ker je Alah navzoč v naravi in ga nikoli ne prikazujejo v človeški podobi.

V stari Palestini so neveste nosile zeleno poročno obleko, z njo so prikazale upanje na srečno življenje in rodnost.

Na Kitajskem je povezana z nezvestobo, v ZDA z denarjem, v severni Afriki s korupcijo, v Indoneziji je prepovedana barva, v Maleziji pomeni nevarnost.
​
​
RJAVA barva

​Rjava je pri Aboriginih barva dežele, v Indiji je barva žalovanja.

​
ČRNA barva

Črna je v večini zahodnih držav barva smrti in žalovanja.

Na Tajskem in Tibetu je barva zla in nesreče.

Na Novi Zelandiji je nacionalna barva, pri Aboriginih pa je barva ljudstva.


 

​

​