BARVE

 

 

 

Svet okoli nas ni črno-bel. Je lep in pisan in se nam ponuja v množici različnih barv. S človeškim očesom zmoremo razlikovati med najmanj 2000 različnimi barvnimi odtenki in tudi te v mnogih različnih zvezah. Človek barve uporablja in se z njimi tudi izraža; služijo nam kot pripomoček pri komunikaciji in pomagajo kot sredstvo za spreminjanje (počutja, okolice…). S pomočjo barv tudi razkrivamo svojo duhovno in kulturno naravnanost. Svet okoli sebe lahko z barvami obogatimo, estetsko urejamo in si ga prilagodimo glede na lastne potrebe in želje. Dobro pa je tudi nekaj vedeti o barvah, da si klime, v kateri bivamo, ne skvarimo.

 

Dr. Anton Trstenjak velja za enega začetnikov in vodilnih strokovnjakov (v svetovnem merilu) na področju pomena barv za človeka in njegovo interakcijo s samim sabo in z okolico, v kateri biva. Prav tako pa so se ljudje že v preteklosti zavedali pomena barv in so jih skladno s tem tudi uporabljali. Tako, denimo, imajo v azijskih kulturah barve skrite pomene in se morajo znati uporabljati v pravem razmerju in za prave priložnosti. Če je, recimo, trgovec pri okrasitvi stojnice uporabil napačno barvo, ljudje pri njem niso hoteli kupovati. Poganske kulture so simboliko barv uporabljale predvsem pri različnih obredih, Indijanci pa so barve uporabljali za obredno risanje po telesih, zgodbe in metaforiko.

 

Nekatere vede, kot je denimo feng shui, močno poudarjajo moč barv in njihov vpliv na prostor in posameznika.

 

 

 

 

Isaac Newton je leta 1666 prvi pojasnil, da barve izvirajo iz svetlobe. S pomočjo številnih eksperimentov je odkril, da je svetloba sestavljena iz več različnih barv. Ko je sončno svetlobo usmeril skozi prizmo, se je na drugi strani prikazala mavrica v sedmih barvah: rdeči, oranžni, rumeni, zeleni, cijansko modri, temno modri in vijolični.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kasneje je Thomas Young odkril, da belo svetlobo sestavljajo le tri mavrične barve: rdeča, zelena in modra.

Te tri barve so originalne primarne barve.

Ko npr. v gledališču mojster za luč združi tri barvne snope v enega samega, nastane bela barva. Temu se reče aditivno mešanje barv. Uporabljajo ga terapevti, ki zdravijo z barvno svetlobo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ewald Hering je dejal, da mora biti primarna barva tudi rumena, saj jo človeško oko poleg rdeče, zelene in modre zaznava kot neodvisno barvo. Kot temeljni vizualni primarni barvi je vključil tudi črno in belo. Danes je njegov sistem osnova za barvni prostor NCS (National Colour System - naravni barvni sistem).

 

 

 

 

Poznamo tri osnovne barve. To so rumena, rdeča in modra. Imenujemo jih primarne barve.

Osnovne so zato, ker jih ne moremo dobiti iz drugih barv. Če jih zmešamo dobimo črno.

Temu se reče subtraktivno mešanje barv. 
Od zgornjih se razlikujejo po tem, da jih dobimo z odvzemanjem svetlobe.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če med seboj zmešamo sosednje barve iz kroga, dobimo sekundarne barve: oranžno, vijolično in zeleno.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

In če zmešamo primarne in sekundarne barve dobimo terciarne barve: rdeče-vijolična, rdeče- oranžna, modro-zelena, rumeno-zelena, modro- vijolična in rumeno-oranžna.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Harmonične barve so barve, ki so na barvnem krogu sosede. Npr.: rumena, limonsko rumena, oranžnorumena, oranžnorjava. Vse te barve izvirajo iz območja med rumeno in oranžno barvo, zaradi česar se med seboj lepo skladajo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komplementarne barve so barve, ki v barvnem krogu ležijo druga nasproti drugi in ustvarjajo napetost. Rumena je komplementarna vijolični, oranžna je komplementarna modri in zelena je komplementarna rdeči barvi. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tople barve so rdeča, oranžna in rumena. Hladne barve so modra, zelena in škrlatna. Nevtralne barve so bela, rjava in bež.


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nikoli ne vidimo ene same osamljene barve, četudi jo hočemo namenoma izolirati. Vsaka je v svojem barvnem tonu, svetlosti in nasičenosti, bolj ali manj pod vplivom barv, ki jo obdajajo ali tistih ki tvorijo njeno ozadje:

- Svetlost: barva na temnem ozadju se dozdeva svetlejša, na svetlejšem pa temnejša

- Barvni ton: modrozelena je na zelenem ozadju videti bolj modra, na modrem ozadju pa bolj zelena

- Nasičenost: vsaka barva je na sivkastem ozadju videti čista, če pa je ozadje čista barva je videti sivkasta

 

 

barve, pomen barv
bave,pomen barv
barve, pomen barv
barve, pomen barv
barve, pomen barv
barve, pomen barv
barve, pomen barv
barve, pomen barv