VSE O BARVAH, 

​Veže in hodnikih v bolnicah bi morali biti v optimističnih, toplih barvah, ki naredijo vtis domačnosti, da človeka ki stopa vanje objemajo, sprejemajo in mu vlivajo zaupanje. Bela barvana hodnikih vpliva neugodno in hladno, bolnika navdaja z občutkom tujstva, monotonije, dolgočasja, osamljenosti.



V bolniških sobah je najbolj pomemben strop, ker pri bolnikih vezanih na posteljo prevzema vlogo stene (njihov pogled je večinoma usmerjen navzgor). Zato bi morale imeti bolniške sobe, v nasprotju z drugimi sobami, strope prepleskane z nežnimi, pomirjajočimi barvami, ki slej ko prej uspavajo, ne pa deprimirajo (bela deprimira, zelena je depresivna, siva je monotona). Mogoče bi bila še najbolj primerna nenasičena razredčena zelena barva s kančkom rumene, saj ustvari vtis mehkobe in nežnosti, ter pomirja ne da bi vznemirjala.



Shizofreniki bi morali biti pod vplivom toplih stenskih barv, ker le-te pospešujejo stik s svetom.



Bolniki pod pritiskom (visok krvni pritisk, vročične bolezni, napeta psihična stanja) bi morali biti sredi pomirjajočih stenskih barv, ki dajejo občutek sproščenosti in širine ter povečanja prostora (npr. hladni barvni toni).



Za duševno nerazvite in zaostale otroke, bi morali biti prostori prepleskani s stimulativnimi toplimi barvami.



Pubertetniki z neuravnovešenim čustvenim življenjem pa prostore s pomirjajočimi, hladnimi barvami, da se ustvari primerna protiutež in doseže potrebna uravnovešenost.



Slabovidni imajo posebno radi rumeno barvo.

​

​

​

​